Product liability system in healthcare

Sistem produktne odgovornosti v zdravstvu Članek obravnava problematiko odgovornosti za škodo, ki nastane kot posledica napake izdelka in povzroči smrt, telesno poškodbo ali okvari bolnikovo zdravje. Hiter razvoj znanosti je tudi v medicini omogočil razvoj novih izdelkov in tehnologij, ki vzbujajo pri bolnikih velika pričakovanja po bolj učinkovitem zdravljenju. Vendar pa nove tehnologije s seboj prinašajo tudi tveganje za nastanek poškodb zaradi morebitnih napak. Standardi kakovosti in varnosti izdelkom slabe kakovosti sicer preprečujejo dostop na trg, vendar pa t. i. varnostne norme ne morejo preprečiti napak in nevarnosti, ki jih zaradi omejenosti znanja ne moremo predvideti. Zato do poškodb in z njimi povezanih stroškov kljub vsemu prihaja. V prispevku natančno opredeljujemo, kdo naj nosi nepredvidljive stroške: bolnišnica, proizvajalec, bolnik ali preko socializacije tveganja družba kot celota. Gre za zapleten sistem ekonomske razporeditve tveganja poškodb, ki skuša uravnovesiti željo po učinkovitosti ob upoštevanju nepredvidljivih nevarnosti izdelka. Opredeljujemo pojme, ki so ključni za razumevanje problematike: proizvajalec, potrošnik, bolnik, izdelek in napaka. Največ pozornosti namenjamo sistemu odgovornosti za škodo, ki ga uvaja Direktiva Sveta Evropske Unije 85/374 o odgovornosti za brezhibnost izdelka. Direktiva uvaja sistem, ki ob sprejemu pravil v nacionalno zakonodajo dopušča pravnopolitične prilagoditve. V prispevku analiziramo sistem razporeditve škode in ga skušamo orisati s ključnimi primeri iz prakse sodišč Evropske unije.

Theoretical shortcomings of the Grossman model

Theoretical shortcomings of the Grossman modelThis article contains a review of the seminal Grossman model from a perspective of assumptions and simplifications, which were necessary to make the model tractable. The Grossman model emphasises health as a fundamental commodity, which implies that the demand for healthcare is a derived demand; in the model, individuals are both consumers and producers of health. The model predicts that an individual would invest in health until the marginal benefit of health equals its marginal cost; this equilibrium demand for health entails that the length of an individual's life would be determined endogenously. This review also discusses the model's refinements and extensions that have relaxed some of the constraints of the original model. In spite of its shortcomings, the Grossman model remains — even after 40 years — one of the few models in the realm of health economics, which attempts to conceptualise the complex demand for health and healthcare both theoretically and empirically.

In memoriam: prof. dr. Slavko Ziherl (1945-2012)

In memoriam: prof. dr. Slavko Ziherl (1945-2012)